Mawɗo leloo yiyaa suka daroo sooynotaako
Ɓaleeɓe he diineeji kammuyankooji
Musidɓe tedduɓe, ɓaleeɓe ɓe iwdi puɗol aadee he tago winndere, on koofnaami, ngaree ndaaren ngonka men he ndeer ndee uppeere leydi, ngam hannde ngonɗen ko he yonta ganndal, neɗɗo fotaani jebbilanaade haala wi’aa, potɗen ko janngude diineeji gaddaaɗi he men, ngati so neɗɗo naattii he diine tawi janngaani haa faami diine oo e renndo joomaaɓe oon diine, maa diine oo ittu he makko geɗe tati, ɗeen ngoni :
1) Tiitoonde jeloode tinndinoore leñol mum, woni : innde e yettoode, ko ɗuum waɗi kala naattuɗo he diine ko maa ɓe ngitta innde maa ndee, ɓe ngokka maa innde joomaaɓe oon diine, ɓe puuynanamaa yettoode maa ndee, ɓe mbi’a maa inɗe maɓɓe ɗee ko inɗe deftere, tee eɗen nganndi diine oo, ko ɗoon tawi inɗe maɓɓe ɗee, so en ngokkirii yeru diine Lislaam, nde tawnoo keeweendi ɓiɗɓe leñol ngol ko heen ngoni, maa en paam, ɓayri baaba Nelaaɗo men mo MUhammadu yoo jam ekisal ngon hemakko, wi’etee ko Abdullaahi, tee o maayii ko adii jibineede Nelaaɗo men, alaa ko haali neleede mbo, kadi nde nelaaɗo men jibinaa femmbaa koMuhammadu, tawi oon tuma taa o nelaaka, ko noon neh yoga he suddiiɓe makko walla wondiiɓe makko, ndeke ko innde hecci diine, tee kadi en nji’ii yoga he yimɓe wonɓe he diine Yahuudu en walla he diine Annasaaraa en, ko inɗe ɗe mbi’eten ko inɗe juulɓe ɗee ɓe pemmbaa. Ɓe calorii jettooje men, ko yiɗde saaynude en he ndeer maɓɓe, kono wonaa wonde ɓe ngalaa jettooje, ngati kamɓe neɗɗo ko innde baaba mum wonta yettoode mum, so tawii ko leƴƴi koɗduɗi he maɓɓe ɗii, ɗi ngonaa iwdi puɗal Arab, ɓeen ina keddii he jettooje maɓɓe.
2) Ɗemngal maa, nde tawnoo eɗen nganndi ko ɗemngal woni ɗaɗol jaati goodal leñol, ko ɗuum waɗi so ɗemngal momtaama leñol majjii, kadi eɗen nganndi ko ɗemngal seerndi hakkunde leƴƴi tago winndere, tee eɗen nganndi mbaadi seerndataa hakkunde ɓaleejo e ɓaleejo wano mum walla daneejo e daneejo wano mum, alaa kohaali hakkunde cooyo e cooyo walla boɗeejo e boɗeejo, ndeke kaawesaaji ɗi Geno (Alla) waɗi he tago mum, ko seerndude gowlaali leƴƴi winndere, foti ko aadee walla ko wonaa aadee, ko ɗuum waɗi kala jiiduɓe ɗemngal ko kamɓe njiidi leñol gootol, ko ɗuumwaɗi ɗemngal heertoraani hoɗannde walla hinnde gollal walla mbaadi keeriindi, ko kala jiiduɓe ɗemngal ko ɓeen njiidi leñol.
3) Tawaa-tawi e pine leñol, so neɗɗo naattii he diine, yimɓe diine ɓee puuynat tawaaɗe maa, ɓe kaɗtamaaɗe, ɓe mbi’a tawaaɗe maa ɗee eɗe kaɗaa « karmi » to senngo Geno, ɓe ndewna heen pinal maa, ɗuum wara coñceendi e ƴoƴe coominooɗe he maggal, ɓe njaaɓnamaa tawaa-tawi e pine maɓɓe, ɓe pamminamaa wonde ɗemɗe maɓɓe ko ɗemɗe njippinaaɗe, ko ɗe haala Geno (Alla), tee ina selli Geno alaa ɗemngal keeroringal, ko kaŋko tagi tagoore makko o loowi he mayre yiɗde makko, alaa hito tagaande makko, ngo o faamataa, alaa ko haali ko waɗata he tagoore makko,tawa wonaa he yamiroore makko, banndiraawoo tedduɗo, eɗen nganndi tago aadee fof ko gootum, ceeral mbaadi e gowlaali tagaaɗe winndere ko hee ŋeeñal Geno e kaawesaaji mum, ko ɗuum waɗi kala mbo golloraani ŋeeñal ngal Geno waɗi he mum walla he tagoore mum,golloriiɗo ngaal ŋeeñal naftoromaa maccinamaa , waɗtamaa kuwtorgal ngal o naftortoo, aan ngontaa kuwtorgal ngal naftortaako doole e semmbe yila mum, seede mum enen ɓaleeɓe en ngontii kuwtorɗe kuwtorteeɗe he ndeer ndee winndere, ngam majjere men e ɗii diineeji kammuyankooji deweteeɗi ɗi paamaaka, ngaree ndewen Geno tawa en maccinanaaki tagaaɗo no men nih.
Sagataaɓe leñol, njanngee paamon pamminon, haa ngiwon he daawe majjere joñƴe en he wimmbo niɓɓere, ngati gila binndol fentaa haa yottii he ñallunge hannde ngee, ko ɗemɗe ɓaleeɓe tan ngoni njolaani he naale binndol.
Banndiraaɓe mi yettii on kaaɗtudi njettoor, yoo naange binndol fooynu he duunde men, mbele eɗen njeyee he suddiiɓe wudere daaɗere (neema) e huñcooɓe tago uppeere leydi e weyaango mum.
.
Musidɓe tedduɓe, ɓaleeɓe ɓe iwdi puɗol aadee he tago winndere, on koofnaami, ngaree ndaaren ngonka men he ndeer ndee uppeere leydi, ngam hannde ngonɗen ko he yonta ganndal, neɗɗo fotaani jebbilanaade haala wi’aa, potɗen ko janngude diineeji gaddaaɗi he men, ngati so neɗɗo naattii he diine tawi janngaani haa faami diine oo e renndo joomaaɓe oon diine, maa diine oo ittu he makko geɗe tati, ɗeen ngoni :
1) Tiitoonde jeloode tinndinoore leñol mum, woni : innde e yettoode, ko ɗuum waɗi kala naattuɗo he diine ko maa ɓe ngitta innde maa ndee, ɓe ngokka maa innde joomaaɓe oon diine, ɓe puuynanamaa yettoode maa ndee, ɓe mbi’a maa inɗe maɓɓe ɗee ko inɗe deftere, tee eɗen nganndi diine oo, ko ɗoon tawi inɗe maɓɓe ɗee, so en ngokkirii yeru diine Lislaam, nde tawnoo keeweendi ɓiɗɓe leñol ngol ko heen ngoni, maa en paam, ɓayri baaba Nelaaɗo men mo MUhammadu yoo jam ekisal ngon hemakko, wi’etee ko Abdullaahi, tee o maayii ko adii jibineede Nelaaɗo men, alaa ko haali neleede mbo, kadi nde nelaaɗo men jibinaa femmbaa koMuhammadu, tawi oon tuma taa o nelaaka, ko noon neh yoga he suddiiɓe makko walla wondiiɓe makko, ndeke ko innde hecci diine, tee kadi en nji’ii yoga he yimɓe wonɓe he diine Yahuudu en walla he diine Annasaaraa en, ko inɗe ɗe mbi’eten ko inɗe juulɓe ɗee ɓe pemmbaa. Ɓe calorii jettooje men, ko yiɗde saaynude en he ndeer maɓɓe, kono wonaa wonde ɓe ngalaa jettooje, ngati kamɓe neɗɗo ko innde baaba mum wonta yettoode mum, so tawii ko leƴƴi koɗduɗi he maɓɓe ɗii, ɗi ngonaa iwdi puɗal Arab, ɓeen ina keddii he jettooje maɓɓe.
2) Ɗemngal maa, nde tawnoo eɗen nganndi ko ɗemngal woni ɗaɗol jaati goodal leñol, ko ɗuum waɗi so ɗemngal momtaama leñol majjii, kadi eɗen nganndi ko ɗemngal seerndi hakkunde leƴƴi tago winndere, tee eɗen nganndi mbaadi seerndataa hakkunde ɓaleejo e ɓaleejo wano mum walla daneejo e daneejo wano mum, alaa kohaali hakkunde cooyo e cooyo walla boɗeejo e boɗeejo, ndeke kaawesaaji ɗi Geno (Alla) waɗi he tago mum, ko seerndude gowlaali leƴƴi winndere, foti ko aadee walla ko wonaa aadee, ko ɗuum waɗi kala jiiduɓe ɗemngal ko kamɓe njiidi leñol gootol, ko ɗuumwaɗi ɗemngal heertoraani hoɗannde walla hinnde gollal walla mbaadi keeriindi, ko kala jiiduɓe ɗemngal ko ɓeen njiidi leñol.
3) Tawaa-tawi e pine leñol, so neɗɗo naattii he diine, yimɓe diine ɓee puuynat tawaaɗe maa, ɓe kaɗtamaaɗe, ɓe mbi’a tawaaɗe maa ɗee eɗe kaɗaa « karmi » to senngo Geno, ɓe ndewna heen pinal maa, ɗuum wara coñceendi e ƴoƴe coominooɗe he maggal, ɓe njaaɓnamaa tawaa-tawi e pine maɓɓe, ɓe pamminamaa wonde ɗemɗe maɓɓe ko ɗemɗe njippinaaɗe, ko ɗe haala Geno (Alla), tee ina selli Geno alaa ɗemngal keeroringal, ko kaŋko tagi tagoore makko o loowi he mayre yiɗde makko, alaa hito tagaande makko, ngo o faamataa, alaa ko haali ko waɗata he tagoore makko,tawa wonaa he yamiroore makko, banndiraawoo tedduɗo, eɗen nganndi tago aadee fof ko gootum, ceeral mbaadi e gowlaali tagaaɗe winndere ko hee ŋeeñal Geno e kaawesaaji mum, ko ɗuum waɗi kala mbo golloraani ŋeeñal ngal Geno waɗi he mum walla he tagoore mum,golloriiɗo ngaal ŋeeñal naftoromaa maccinamaa , waɗtamaa kuwtorgal ngal o naftortoo, aan ngontaa kuwtorgal ngal naftortaako doole e semmbe yila mum, seede mum enen ɓaleeɓe en ngontii kuwtorɗe kuwtorteeɗe he ndeer ndee winndere, ngam majjere men e ɗii diineeji kammuyankooji deweteeɗi ɗi paamaaka, ngaree ndewen Geno tawa en maccinanaaki tagaaɗo no men nih.
Sagataaɓe leñol, njanngee paamon pamminon, haa ngiwon he daawe majjere joñƴe en he wimmbo niɓɓere, ngati gila binndol fentaa haa yottii he ñallunge hannde ngee, ko ɗemɗe ɓaleeɓe tan ngoni njolaani he naale binndol.
Banndiraaɓe mi yettii on kaaɗtudi njettoor, yoo naange binndol fooynu he duunde men, mbele eɗen njeyee he suddiiɓe wudere daaɗere (neema) e huñcooɓe tago uppeere leydi e weyaango mum.
.
Aamadu Usmaan Bah
09/03/2011

Tabital pulaaku
Daartol