KaddagolTawaaɗe Afrik Musidɗo tedduɗo, nde tawnoo kala leñol ina woodi tawaaɗe donaaɗe, ɗe ngol herorii he ndeer renndo maggol, gila ngafaandi maggol, haa teeŋti he leƴƴi Afrik, ɗi ngannduɗaa ko kañji ngoni puɗal iwdi aadee, kono nde tawnoo nguurndam waɗi ko daawe tiggondirɗe, kala garngal hollira nafooje e caɗeele daawe ɓennuɗe ɗee, ko ɗuum waɗi alaa he sago ɓiɗɓe maggol mbiɗta ɗe, ko nafata heen koo heddee reenee, ko lorlata koo ittee weddee. Wanndiraaɓe tedduɓe, heewii ko annduɓe yonta men hannde mberlii laɓndal ko feewti he kaddagol, ngaal woni holko addi kaddagol ? enen neh eɗen njiɗi hollitde heen wiɗto men e jiiɗe men. Annduɓe fof ina kawri, kaddagol jeyaa ko he tawaaɗe Afrik, eɓe njogii heen tuugnore tati : 1) Wonde innde kaddagol ndee, wonaa innde luɓoraande he ɗemɗe janane, ngam kala ɗemngal he ɗemɗe leƴƴi ɓaleeɓe, ina tami konngol kaddagol, so en ngokkirii yeru ɗemngal men fulfulde (Pulaar), maa en paam, ngam ngaddinaaji fulɓe piiw (fofof) ina tami innde kaddagol ; won wi’ooɓe : dufaade, ɗo wonnoo gorko e haddaade ɗo wonnoo debbo, won wi’ooɓe : ɓornaade, won wi’ooɓe suuweede, won wi’ooɓe yarneede. Leƴƴannde : he ɗee inɗe jantaaɗe he soowde kaddagol, gootol fof ina ronndii nafoore tinndinoore gollal ngal, hay so tawii ina saɗtana neɗɗo mo jeyaaka he nokku hee faamde ngol. Kadi eɗen nganndi, so cukayel haddaaki he ndeer renndo men, waɗɗaaki ngel dufaade tuuba walla sabaade ngel saba, kono ñannde fof ngel haddinaa ɗuum waɗɗiima ngel. 2) Won wiiɓe kaddagol, ko tawangal ngal diineeji kammuyankooji ngaddi he men, hay so tawii iwdi puɗal mum ko he duunde Afrik, woni tuugnorde maɓɓe ; ko diine Yahuudu en (woni diine annabi Musaa) addi kaddagol he Aarabeeɓe, ko nde diine Lislaam ari he Aarabeeɓe, leƴƴi naatɗi he diine Lislaam ɗii, mbaɗti haddaade, kadi ko Yahuudu en naɓi kaddagol he renndo Oropnaaɓe, haa yoga he ñawndooɓe e rewɓe niine Annasaara en, mbaɗti ɗum yamirde, ko ɓeen cari kaddagol, he tunnduuji keddiiɗi ɗii he winndere ndee, woni tuugnorde maɓɓe : ko yoga he leƴƴi ɓaleeɓe ɗi diineeji kammuyankooji njottaaki he majji, ɗiin ngalaa ngal tawangal. 3) Won wiiɓe kaddagol ko tawangal yoga he leƴƴi Afrik, yeru : Fira’ana en lefol laamu Misira ko heen njeyaa, ko ɗuum waɗi kaddagol he ɗiin leƴƴi ko teddungal mawngal. So tawii jaabawol laɓndal annduɓe holko addi kaddagol ? ina heen konnguɗi ɗiɗi : 1) Won yahruɓe wonde kaddagol ko safrude, ɗo wonnoo gorko, ngam so gorko haddaaki seerataa he dappe (punndi) ɗe ngannduɗaa wonta ko he ndeer nguru soomngu keserndi makko, ɗeen dappe ina ngadda ñawu. So tawii ko debbo ko ustude ndeyaagu e reende laaɓal makko. 2) Won yahruɓe wonde kaddagol ko teddungal, foti ko gorko walla ko debbo, ko ɗuum waɗi, waɗanee weleende, ndeen weleende ko tinnude yimɓe renndo hoɗdaaɓe ɓee, kaddiiɗo oo, waɗii ko tawangal renndo ngoo ɗaɓɓi he makko oo. Hol ko woni muyaande kaddagol ? Woni muyaande kaddagol, ko nehde kaddinaaɗo oo, ko ɗuum addunoo so sukaaɓe worɓe kaddinaama, ɓe ceerndee he jiɗnaaɓe maɓɓe he yonta daɓɓo, mbele ina mbaawee neheede no haaniri nih. Musidɗo tedduɗo, nde tawnoo nehdi renndo aadee ko nehdi feccii ndi, no tago aadee feccorii, ko ɗuum waɗi no gorko nehirtee nih, debbo nehirtaake noon, kadi nde tawnoo joñeede sukaaɓe he suudu haddordu heerorii ndu neheede, alaa he yonta men hannde he ko ɓuri jaalaade he renndo hoɗaango Afrinaaɓe, ko ɗuum usti ngal pinal e karalle e coñce mbaɗtenooɗe he mayru. Kono ɗuum ittaani endi wondi he leeɓte ɓanndu jahduɗe he mbaawka, mbele engel waawa jogaade muñal e cuusal, kadi endi wondi he softeende ɓanndu, ngam cukayel ngel foftotaako jemma e ñalooma engel gollinee, ko raɓɓiɗi he haala engel woɗɗitii daaɗere e yurmeende. Leƴƴannde : caggal wiɗtooji annduɓe heroriiɓe caɗeele kaddagol, kollirii kaddagol debbo ina adda rafi mawɗo he cellal debbo, foti ko cellal ɓanndu walla ko cellal yila, he ndii mbaadi fedde herorii nde cellal winndere (O M S) yuɓɓini yeewtere to laamorgo ngenndi Suudaan Kartuum he hitaande 1979, ngam haɗtude tawaaɗe ɗe njahdaani he cellal aadee, ina jeyaa he ɗeen tawaaɗe kaddagol, ngam ɓe tawii ko ɓuri heewde waɗta gollal kaddagol ngol, ko yimɓe ɓe ngannduɗaa njoganaaki ɗum ganndal e karallaagal e kumpitale e gollirɗe ñeeñƴuɗe, kadi ngal waɗtee ko he nokkuuji tunwuɗi (ñidduɗi), waɗiree kaɓorɗe ɗe laaɓaani, ko ɗuum addanta kaddinaaɗo oo ciiwagol ƴiiƴam juutngol e jonnde (ñawannde), ɗuum adda jaggugol coofe e kulol mawngol, he ndii mbaadi ɓe lelni peeje, ngam haɓaade nduu waɗdu bonndu, ɗeen ngoni : 1) Yoo ngenndii winndre ɗii piiw (fofof) mbaɗ kuule laaɓtuɗe, he kaɗtugol kaddagol debbo. 2) Yoo goomuuji cose, ƴeewtotooɗi ɗee golle, pamminooji yimɓe ɓee bone kaddagol. 3) Yoo yimɓe ɓee piiw, njanngine pamminee musibaaji gonɗi he kaddagol debbo. Wanndiraaɓe tedduɓe, enen neh woni heen jiiɗe men ko reentinde wanndiraaɓe men he waɗde ngal tawangal ngal yahdaani he cellal. Mi yettii kala musidɗo jannguɗo faami, fammini banndum, on njaraama, Tijjaani Mbaalo. Bordoo ñande 17/02/09. Mercredi 18 Février 2009
ba amadou
Ajouter un commentaire
Dans la même rubrique :
Mawɗo leloo yiyaa suka daroo sooynotaako - 09/03/2011Nyalawma pinal catal TPGF e ndeer Paris - 30/05/2010Joljole asmaanyankooje - 30/12/2009Daartol Aduna - 29/10/2009Naalanke men - 23/07/2009 |
|