MAAYDE WONI GOONGA!!!



MAAYDE WONI GOONGA!!!

Ciimtol jaaloyagol maayde ceerno Murtuɗo





Maayde ko daawal  ngal tagoore fof naatata


      Wanndiraaɓe tedduɓe, ñande 19/06/09 Tabital Pulaaku Orope imminii peŋgal yahdu jaaloyaade e juuroyaade yanaande ceerno Mammadu Sammba Joop coowirteeɗo Murtuɗo, murtannooɗo kala gaño leñol Fulɓe.


         Musidɓe tedduɓe, Murtuɗo yi’i aduna ko hitaande 1940 ɗo saare Mbaañ he ngenndi Muritani, ko ɗoon ɗo Mbaañ o fuɗɗii janngude Tuubankoore (Ekkol Faransee) haa o heɓi seedanfaagu jaŋde adannde (S. J. A) caggal ɗuum o jokkoyi jande makko to Nuwaksot laamorgo ngenndi Muritani, kono o dartinii jande makko law, ngam yiɗde wallitaade yimɓe galle maɓɓe, ko nih woni o ɗaɓɓi golle, o heɓi wonde “duwaañ”, nde o gollii heen haa juuti fedde yooltoore jojjaaɗi duwañeeɓe Muritani suɓii mo kolaaɗo kuuɓal fedde ndee.


 Caggal ɗuum o ñaagii laamu Muritani ballal (bursu) yahde jokkoyde jande makko to ngenndi kawtal Sufiyatik “Iñoo Sufiyatik”, o jaɓanaa, o rokkaa ballal, o yahi to kawtal Sufiyatik, kono bone ɓuuɓol kawtal Sufiyatik haɗi mo ɓooyde toon, ko nii o arti he ngenndi Muritani, o woni ɗoon seeɗah, o ñaaktii ballal, o rokkaa, o jokkoyi jande makko to ngenndi Faransi, ko toon o woni haa o heɓi seedanfaagal Doktoraa he ganndal dawrugol “siyanse politik” ,
gila ndeen ñannde haa o ruttii he juuɗe jomiiko, o woni ko gollanaade leñol makko.


Murtuɗo wirniima, kono maayaani, ngam golle moƴƴe ɗe o gollanii leñol men, ngati o winndii ko heewi ; adii nde o hawrata he lajal tawi o fulii deftere Alla ndee : Qur-aana he ɗemngal pulaar. O darnidaama pelle ɓamtooje ɗemngal pulaar yeru : kawtal janngooɓe pulaar e binndi e jande, kadi o sosii fedde dawrugol wi’eteende : dental kaaldigal leƴƴi Muritani
(D. K. L. M), ngam salaade mo tooñannge, o joñiranoo he ngenndi makko Muritani, kono nde tawnoo o haɓantenoo ko potondiral jojjanɗe leƴƴi e nuunɗal hakkunde cori ngenndi, tawi o artii he ngenndi Muritani, o jooɗtii ko he mayri, fedde makko ndee heeɓtinaa, nde heɓi doole no feewi he ndeer ngenndi Murtani.


Nde cuɓte (wotee) gardagol ngenndi Muritani faandii Mammadu Sammba Joop feññini yiɗde makko ardaade ngenndi Muritani, o ummanii waɗde hirjo (kampaañ) he ndeer ngenndi Muritani, pelle keewɗe ɗaɓɓiino haaldude he makko, ngam laarde mbele eɓe mbaawa waɗdude njuɓɓudi dawrugol ngootiri, kono ko adii jottagol lewru suɓngo (wotee) ngoo, Murtuɗo hawri he lajal ɗo Nuwaksoot, o wirnoyaa ko to wuro maɓɓe Mbaañ.


Wanndiraaɓe tedduɓe, he wide tawtoraaɓe birnegol ceerno Murtuɗo, won ko Geno holli ɓe, ngam ɓe mbii ko hewaani waɗde he beerɗe Mbaañ, waɗi ñannde heen, woni nde o yottinaa he beerɗe Mbaañ, omo waɗaa he gooski, nde gooski kii udditaa tan ƴiwoonde fuccitii ndiyam, nde taɓi he dow yimɓe arnooɓe janaase ɓee, ceerno juulɗo mbo oo wii : on njiyii golle Alla, yimɓe ɓee ngoni he yaawnaade hoto ngaskakaa heewde ndiyam, ɗum ɗoo ko tawanooɓe ɓee fof ceedtii ɗum, tee alaa fof fedde dawrugol (polotik) walla yimɓe mawɓe teskaaɓe he ngenndi Muritani, ɓe ngaraani tawtoreede he birnegol makko, fofof ngariino.


Musidɓe tedduɓe, eɗen nganndi Tabital Pulaaku Orope nulnoo ko ceerno Yuusuf Baalnde, nde peŋgal Tabital Pulaaku Orope, ummii ɗoo he Bordoo, ngal jippii ko he Ndakaaru laamorgo ngenndi Senegaal, nde ngal yottii he Ndakaaru ngal jokkondiri he catal Tabital Pulaaku Senegaal, ngal yahdi ko he banndiraawo men tedduɗo Abdullaay Saar, immaade Ndakaar haa Galoya ko oto, ko ɗo Galoya ɗoo ɓe ƴetti laana ndiyam faade Mbaañ, nde ɓe njottii Mbaañ, ko ɗo gonngal mayo Mbaañ ɗoo, ɓe tawi Mbaañnaaɓe ɗi ngari ɓe jaɓɓaade, ɓe njaɓɓoraa ko no horeejo ngenndi ari he Mbaañ, ɓe njaɓɓaa, ɓe teddinaa kaaɗdi teddungal, ɓe nawaa to beerɗe Mbaañ, ɓe njuurii yanaande ceerno Murtuɗo, caggal ɗuum ɓe ngaddaa he galle baaba Murtuɗo, ceerno Yuusuf Baalnde jantii Mbaañnaaɓe nulal Tabital Pulaaku Orope e sunaare nde Tabital Pulaaku Orope heɓi he wirnaade oo kaŋŋe leñol mbo furataa mooƴataa haa pooma he renndo Fulɓe.


Nde Peŋgal Tabital Pulaaku Orope ruttotoo, ceerno Yuusuf Baalnde nokki he leydi yanaande ceerno Murtuɗo hee, o weddii ndi he mayo Senegaal e Muritani, ko heddii he mayri koo, o weddoyii ndi he fiiltiingo Atlantik.


Wanndiraaɓe tedduɓe, wanndiraaɓe e sehilaaɓe ceerno Murtuɗo, no cabbie miijo men, no yanaande Murtuɗo foti waɗeede, mbele nde mahete walla alaa ?


Setodiiɓe ɓamtaare leñol, daranii ɓe ngotaagu Fulɓe he winndere, saasnooɓe pine e tawaa-tawi Fulɓe, toownooɓe jaale potondiral e nuunɗal he ndeer duunde Afrik, dadaniiɓe kisal e poolgu he ndeer ndee winndere, daraniiɓe momtude humambinnaagu he ndeer renndo cori Afrik e heɓaade ñawu e basal, yoo nii wayran en on njaraama.


Bordoo ñande 26/07/09.
Yuusuf Baalnde.



 
 
 



Mercredi 5 Août 2009
ba amadou

     


Dans la même rubrique :

canyol fedde men - 24/11/2009

waaju lenyol - 13/07/2009