Waajuuji , teskuya e duwaaw
So saɗteende saɗtii, beevnoowo alaa so wonaa mbajjiri, geno joom baawɗe e baɗe, tagɗo weeyo ñardaango koode e lewru e naange, o feŋngi winndere he dow leydi, o fawi henndu e ndiyam tabitingol nguurndam piɗtaali, kammu tiimi saamaani. Peeñƴi kaawase peeñi he sato, niɓɓere nde wonaa jemma, puɗi piindi njoori taanniri gabbe, doole henndu bone jam ndiyam gonɗi he yamiroore makko. Saɗteende ko geno saɗtini nguurndam, ngam jaribaade tagoore e feññinde baawɗe makko, ko aldaa he ngañngu, ko kanko woni tagoowo baroowo buurtinoowo dokkoowo kaɗoowo leeɓtoowo jurmotooɗo jaafotooɗo timminoowo hoddiro mo njuumataa. Joomam Joomam, ko aan woni joom inɗe cappanɗe jeenayi e jeenayi, ina ŋakki wootere min timmintaa, nde suuɗaa ko he weeyo ganndal ngal keeroriɗaa he mbirniindi. Ko a gooto gontiiɗo he yeeso winndere, kumpitiiɗo kala huunde ; miijooji e golle aadee, cirkaali e buɗaali diwwoji, teeɗaali kolce, ŋuraali takke, duɓaali duɓoowoñ fof a majjaaka, ngam aan geno loowi piɗtaali he loope kecce, ɗe ndilli ndarii, ɗe luutdii jamirooje maa, njafiɗaa a tikkaani. Geno bajjo Ittu saɗteende saɗtinnde nguurndam amen, aa-miin Bordoo ñande 01/01/09. Yuusuf Baalnde.
En puɗɗoriima innde Geno joom baawɗe e baɗe, baɗoowo ko welaa, saanga nde welaa, ɗo o welaa, e no o weliraa. Ko kanko woni peŋwnguɗo tagooje ɗe ngodaano, o rewni kala huunde he laabi njuɓɓudi, o dotti jojjanɗe keeriiɗe, o ɓurniri aadee he tagooje ɗee yila e haala. O ƴeŋŋini cuddi o jippini toɓo, o fuɗni huɗo he lekɗe, ngam yurmeede togoore makko, senaade woodanii mo, gondaaɗo mo yitere yi’ataa, mo miijo fiiltotaako, ko o gooto gontiiɗo he yeeso winndere, pawɗo baɗɗiiɗi dewgal he men. Banndiraawo dewgal, ko yiɗde e yiɗeede e kawral e ko aldaa he waawnere hakkunde resondirooɓe, ngam ko gollal ngal Geno idii suɓanaade aadee, gila he fuɗɗoode tago winndere, Aadama e Hawwaa ndewnaa he dewgal, defte jippinaaɗe e dineeji e aadaaji ngari, ngardi he yamiroore dewgal, ngal laatii he cuɓaandi, jiɗaaɗi baɗɗinaaɗi Geno, heertoranii aadee he ndeer nguurndam renndo men, ngam ittude caɗeele e newnude koɗdigal hakkunde men, o ñiiɓnani kala gooto he men jojjaaɗi keertoriiɗi, pawaaɗi he dow laawol goonga potal e nuunɗal. Wanndiraaɓe tedduɓe, dewgal soomi piindi goodal leñol e renndo, ko he ndeer maggal jiɗnaaɓe njiita, ɓe tabitii ɓe ngontii puɗol enɗam e hurum mahiiɗo he dow ngoroondi gorol e dewol, baaba e neene fof, keɓa weltaare nde alaa ɗo haaɗi, jiidi nafoowo heɓee, duwa’uuji jiɗnaaɓe njaɓee to Geno. Musidɓe tedduɓe, sikke alaa Geno yonii seede, en ceednii Geno dewgal men, en dagnii dewgal hakkunde Sammba e kummba haa pooma, jam e weltaare, bone e meɗte fof ko kamɓe ndenndi, enen ñaagoo Geno mawɗo ganndo kumpitiiɗo ko ɓenni, podoowo ko jogorii aroyde, yoo o res o reena ɓe he dewgal maɓɓe, aa-miin, o waɗa kawral hakkunde maɓɓe, aa-miin, o ñiiɓna njiɗki e jikke hakkunde maɓɓe, aa-miin, o okka ɓe jiidi mbaɗaandi barke, aa-miin, danndaandi hummammbinaagu, aa-miin, o yuumtina peeje e golle maɓɓe moƴƴe, aa-miin, o heñña ɓe he neema cellal e ɓural, aa-miin, o dannda ɓe ñawu e baasal, aa-miin, o reena ɓe he boneeji nguurndam aduna, aa-miin, o mƴƴina baɗtane maɓɓe, aa-miin, o hebbina joggaali e kuunaali e ñuuñaali, aa-miin, teeɗooji teeɗa teeɗta he galle maɓe, aa-miin. Wanndiraaɓe tedduɓe, en kumii ngal he dow weleende e yamiroore Geno, yoo Geno jaɓ ngal he jam, jam, jam naatɗo mo funtataa, yaa barke Nacceer e Waawit, aa-miin. Yuusuf Baalnde. Dakar ñande 17/07/2008 Holko haɗi en ɓamtaade ? Banndiraaɓe am tedduɓe honinkooɓe leñol, mi salminii on, mi yettii on, mi jaarii on. Ko adii huunde fof mino sikki eɗen poti laartinaade mbaadi ngonka renndo leñol men, enen Fulɓe, ngam yila (hakkille) jaɓataa miijo sellintaaGeno rokkataa leñol kala ɓural he ɓure nguurndam renndo aadee, ngool leñol ronka ɓamtaade fahde yeeso. Musidɓe tedduɓe, tawaama ina jeyaa he geɗe ɓamtooje leñol ɗee geɗe : ngalu, ganndal, pinal, diine,kawral e njuɓɓudi, tawaama ɗee geɗe piiw (fofof) eɗe he ndeer golle renndo Fulɓe, so wonaa kawral, ndeke ko ronkude en kawral haɗi en ɓamtaade e yahrude yeeso, kono mbele en paamii ɗuum ?, ngam haalaama haaltaama, winndaama janngaama wonde eɗen poti hawrude e ñiiɓnude kawral hakkunde men, kono ronkaama yoo ɗuum won. Sagataaɓe leñol puɗɗen ko he duunde Afrik, mbayɗen ko no leƴƴi Afrik fof mbayi, ina he men raneeɓe e ɓaleeɓe e sooyɗuɓe e woɗeeɓe, kono mino sikki ceertugol mbaadi guri ɓalli men e ceertugol ngaddinaaji men e ceertugol fitiram-golle (kinɗe golle), fotaani addude leñam-leñamaagu he ndeer men, haa mbi’en ɓee ko rimɓe, ɓee ko maccuɓe, ɓe ngalaa jojjanɗe e teddungal ardineede he ndeer renndo men, eɗen nganndi so neɗɗo heɓaani jojjanɗe mum he renndo ngo o wuuri, heewi ko joom mum murta, o wonta goɗɗum, kadi eɗen nganndi baylo, maabo, cubballo, sakke, gawlo, bammbaaɗo, labbo, gaynaako e toroodo, fof ko inɗe fitiram-golle, ɗe ngonaa leƴƴi, kamɓe fof ko ɓe fulɓe, ngam kala leñol engol jogii ɗemngal e finaa-tawaa maggol, enen ɗemngal men ko Pulaar (fulfulde). Wanndiraaɓe tedduɓe, yonta men hannde he ndeer Afrik, leƴƴi fof ndaranii ko ngotaagu majji e ɓamtude ɗemɗe e pine majji, mi rokka yeru : Senegaal walla Mali walla Nijeriyaa, to Senegaal ɗemngal Wolof wontii ɗemngalkuufingal kuɓiningal leƴƴi Senegaal fofof, ngal wontii ɗemngal kaaltengal he rajooji e teleeji, binnde te ngal kadi, holko waɗi ɗuum ? waɗi ɗuum ko kawral e tiiɗnaare annduɓe e alɗuɓe maɓɓe, ngam ɓe ngudditii rajooji ɗiin mballiti pinal maɓɓe e ñeeñe maɓɓe ɓamtaare e ƴellitaade, to ngenndi Mali, ko ɗemngal Bammbara jaalii toon, kanngal neh ko noon jaalorii, to Nijeriyaa e Nijeer, ko ɗemngal hawsankoore jaalii toon, kanngal neh ko noon jaalorii. Enen Fulɓe haa jooni njahreten ko feŋngude pelloñ, pelloñ, eɗen nganndi fedde ɓamtaare pulaar (A.R.P) nde Senegaal sosaa ko he hitaande 1958, kawtal janngooɓe pulaar (fulfulde) (K. J. P) he winndere ndee, sosaa ko he hitaande 1981, Tabital Pulaaku Winndere sosaa ko he hitaande 2002, kono hay ɗeen pelle darnaaɗe kawral alaa he ndeer majje, wonti ko mi jaɓataa ɗum, mi yiɗaa ɗum, a ŋuttii kam, a ŋaafii kam, mi wontaa a wontaa, banndiraaɓe haa tuma ? Musidɓe tedduɓe, eɗen poti faamde yonta hannde leñol men darii ko he yeeso suɓaade geɗe ɗiɗi : 1) Mbaylen mbaadi ngonka men he dow kawral. 2) Mbayloɗen majjen he ndeer leƴƴi koɗdaaɗi he ndeer Afrik. Gootel he ɗee geɗe ɗiɗi alaa he sago ko maa ɗuum waɗa, mino sikki noon, ko mbaylen ngonka men ɓuri moƴƴude mbayleɗen, ngam luure e hareeli gonɗi he ndeer men wonaa hannde ɗi fuɗɗi ko gila ko ɓooyi, so en teskiima he daarti men, en paamat hare jiiduɓe ndee ɓooyii he renndo men, haa nde heɗtanaa innde to Fuladuu, nde wiyaa hare Faadiŋeeɓe, to Fuuta Tooro, nde wiyaa hare ɓiɗɓe Baaba, law wonaa fulɓe tan ndonnoo ndee juumre, ko leƴƴi Afrik fof, maa mbiyen ko aduna oo piiw (fofof), kono leƴƴi fof paamii, ko ɗum baasal e caru he leñol, ɗi mboppi, so wonaa leñol fulɓe, sikke alaa ko feññinta, laatina ngonka men, tabintina goodal men, ko kawral hakkunde men. Sagataaɓe leñol, so en leƴƴiima eeraango fulɓe Aadamaawa ɓe Sokkoto he batu Tabital Pulaaku Winndere ɓe mbii : Fulɓe wakati waɗii no haani mooɓto ɗen kumfootiren, ngam sooyde kawral mettanii en, sooyde naral he’anii en, sooyde jonnde mbustii en, hannde walaa perootiral ngal pullo wuro e mo ladde, ngal ƴiftal sey kawral e kuugal nder naral e tiinndal, ngam hannde en ndellii (en mbaasii) ardiiɓe, en ndellii jaagorɓe, dariiɓe meeɗen pamɗii, ardiiɓe meeɗen meeriɗii (lohii), ardiiɓe meeɗen kulay ɓe ngartirii kulnga kulaanga, on waɗii haa ndey ? Yoo aan pullo anndu faa to haawtay a hisataa, a hinnataa, a hulantaake, a faamantaake, a sulhantaake saka bootee (teddungal). Wanndiraaɓe, so en teskiima haala maɓɓe en paamat ɓe noddi ko kawral, ko goonga alaa ko mbaawɗen firtude ɗoon ɗo kawral alaa he men, kono mino huli wota kawral fulɓe wa no nagge Banii Israa-iila en. Musidɓe tedduɓe, en nganndii tititigi ko waasde hawrude en haɗi en ɓamtaade, ko waasde hawrude en haɗi en laamaade he ndeer Afrik, ko waasde hawrude en waɗi en waasɓe, mbele wonaa waasnoode hawrude en sarnoo en saaki en he duunde Afrik ?. Honinkooɓe leñol, wiɗtiyankooɓe ɗemɗe kaalii, ɓe mbii : Afrik ko ɗemɗe 3000 kaaltee he mayre, pulaar ari ko ɗemngal tataɓal, kono maa taw ko he binndol, wonaa haalooɓe ngal e haaleede ngal. Banndiraaɓe, so leñol wonii jannguɓe maggol kawraani, alɗuɓe maggol kawraani, ɓe njaɓataa yaltinde jawɗe maɓɓe, ngam ɓamtude leñol maɓɓe, holno ngool leñol yahrata yeeso ?. Setodiiɓe leñol, ina laaɓi teddungal leñol fawii ko he mbaawka kawral ɓiɗɓe maggol e njeñcudi golle maɓɓe, ngam kala leñol ngol, tuugnii ko he balabe ɓiɗɓe maggol, ko kamɓe ɓamtata ngol, ko kamɓe kadi liɓta ngol, defaara men ɓurɗo mawnude he men, ko kawral e gollanaade kala ko ina nawra en faade yeeso, koɗden kawren, ndenten ngollen, ko ɗuum woni jam deenoowo en haa pooma. Nn njaraama. Yuusuf Baalnde Ñannde 09/01/2009 Mardi 17 Mars 2009
ba amadou
Ajouter un commentaire
Dans la même rubrique :
Mawɗo leloo yiyaa suka daroo sooynotaako - 09/03/2011Nyalawma pinal catal TPGF e ndeer Paris - 30/05/2010Joljole asmaanyankooje - 30/12/2009Daartol Aduna - 29/10/2009Naalanke men - 23/07/2009 |
|